Črno & rdeče

Včeraj sem se z zelo znanstvenim pristopom lotila mojega sklepa o hujšanju. Začela sem surfati po telovadnih in dietnih spletnih straneh in zajadrala na mojega trenerja. In našla merilnik idealnih mer. Haha. Pravi mali čudež. Izmeriš si zapestje in vtipkaš podatke in hop - čudežni strojček ti takoj izmelje vse merice (dolžine nosu ravno ne). In kar je še najbolj magično - SAM TI IZRAČUNA DO POL CENTIMETRA NATANČEN OBSEG OKROG GLEŽNJA.

Seveda sem takoj letela s šiviljskim metrom preveriti moje dejansko stanje in moram reči, da me je merjenje spravilo v slabo voljo.

Imam zelo drobčkana zapestja. Za tako veliko žvau. 16.5 cm okrog. In sem zaokrožila na 17. Za vsak slučaj.

Dobila sem primanjkljaje in presežke. Edino gleženj ustreza mojemu trenerju. Ostalo pa…

Oprsje imam premajhno za 5 cm. Obseg zgornjega dela roke imam premajhen za 4 cm. Ampak, ko se začnemo približevati spodnjemu delu, pa pride hitro do presežkov. Ne bom pisala številk, ker mi je malo nerodno, ampak če bi obtesali mojo brkinsko rit in ostružke dodali na prej omenjena mesta s primanjkljaji, lahko takoj tečem na Lisco in šišnem vse modelke za tangice. No, če bi si dala še nategniti kožo na riti. In jo malo posončiti. Skratka,

iz povedanega lahko sklepamo, da je moja fizična pojavnost v obliki hruške. Najprej dolgo nič, potem pa bunka.

Mi lahko kdo pove, kje na svetu imajo lepotni ideal v obliki hruške (vilijamovke ali tepke?), da bom spokala kufre?

Je pa res, da se hruške dobro kombinirajo z zobotrebci. Razen, če ne bo zobotrebcu kdaj šinilo v glavo, da so kakšne frišne srne bolj zanimive. Ampak hrušk in srn pa res ne gre mešati.

Srečnga pa zdrauga pa suzga (debeuga rajš ne)!

(a znam dobr lublansk?)

Vir hruške

Čas za novoletne sklepe in obljube in prisege in vse sorte stvari. Znano? Ja.

No, mene občasno prime, da nečesa ne bom nikoli več počela. Zanimivo, ker obratno - da bi začela nekaj početi - pa ne ravno. Sploh pa ne s 1.1., ker prvega prvega nekaj začne ali konča pol planeta. In se mi zdi preveč čredno.

Ker se med božičnimi prazniki prav nemarno valjam po postelji in načrtno ne počnem nič (no, berem, ker mi to predstavlja neko nujo, ampak to lahko enačimo z dihanjem), se mi v tem času porajajo čudaške ali skrajno zanimive ideje, rodi se kakšno novo stališče, par jih pocrka, in, ko delam bilanco, se nujno rodi tudi kakšen sklep.

Staram se in vem, da ne bom vekomaj tlačila zemlje slovenske, zato so moji sklepi postali največ petletke. In ker sem v čudovitem 35 letu, sem si izdelala pakleni plan, kaj vse bom storila do 40 leta. Plus to, kar bom storila v 2008. Kar nekaj materiala se je nabralo. Po dosedanjih izkušnjah lahko trdim, da, če nek tak izmislek javno objavim - potem se ga držim, ker bi me bilo sicer preveč sram, če se ga ne bi.

Bom naštela. Razdelila sem jih na tri dele: 1. Projekti 5letka, 2. Projekti v trajanju, 3. Projekti 1letka. Ok, tri, štiri, zdaj!

1. Projekti 5letka:

• Nepremičnina - stanovanje ali hiša, ali več stanovanj ali hiš. Pa ne z dedovanjem. Enostavno jo/ga/jih bom kupila.
• Avto - verjetno precej prej kot v 5 letih, ampak pustimo se presenetiti.
• Literarna stvaritev. Hehe. Ne bom več skakala po natečajih, ampak bom izkoristila prvo daljšo bolniško in sestavila fragmente.
• Lastno podjetje. Zaradi težav z avtoritetami je najbolje, da sem sama sebi in mogoče še hordi ljudi pod sabo šef.
• Osvežitveni tečaj italijanščine. Lani sem bila na nemščini in je bilo super. po 40 letu pa bom osvojila še španščino in francoščino.
• Razna izobraževanja, ki mi bodo prišla prav pri delu. Magisterija ne bom vpisala, ker ga ne potrebujem. Vsekakor pa bom obremenjevala možgane, kolikor se bo dalo.

2. Projekti v trajanju:

• Projekt Valilnica - januarja bo eno leto, odkar se grem valilnico. Kaj to pomeni? Ko sem shodila s Spoštovanim, sem ugotovila, da je on edini tip, s katerim bi imela otroka. Vsi do sedaj so se mojim hormonom zdeli nezanimivi. Ker se je zelo strinjal, sva se dogovorila, da bova ustvarila malo pošast. 14.12. 2006 sem nehala kaditi, ker se mi je zazdelo fer, da se bitje razvija v čistem okolju. Razne omamne porkerije sem nehala uživati že kake pol leta prej. Zaradi drugega razloga. No in po enem letu opažam, da se bodoči zemljan obotavlja. Kaj bomo torej storili? Nič. Glede nekaterih stvari sem strašno vraževerna in verjamem, da če ne gre po naravni poti, potem ni usojeno. Zato se bom izognila vsem medicinskim posegom. Je pa tudi res, da to ne predstavlja neke rdeče niti mojega življenja in da lahko krasno živim tudi brez potomstva. V skrajni sili, če bodo hormoni težili, je na svetu ogromno sirot. In še nekaj, kar ni zanemarljivo - človek lahko neznansko prišpara pri kontracepciji. Skratka, projekt je v teku, če bo bo, če ne, pa ravno tako prav.
• …hm, nič drugega ni v trajanju….

3. Projekti 1letka:

• 65 kg. Je moja idealna teža. Ki jo zdaj presegam za 5 - 7 kil in jo bom v enem letu dobila nazaj. Res se bolje počutim, če mi pogleda malo grodnice ven. Nečimrnost, sama nečimrnost!
• Nehala si bom gristi nohte. To bo natežji projekt doslej, ker se žrem že od kakega 10 leta. Pač. bom nehala. Evo.
• Naredila izpit za avto. Hočeš, nočeš. Prišel je čas. Ko ga bom res rabila. In sem že naredila zdravniški in januarja začnem s cpp. Mimogrede - moje težave pri ločevanju rdeče in oranžne barve niso relevantne. Je rekel dohtar. Za 40 €.
• Sfurala zaposlitveni center. Zaposlila najmanj 3 invalide. Pa še v plusu bomo. Juhu.

Ok, zaenkrat toliko. Si bom pa pridržala pravico, da kakšen sklep še dodam. In uresničevati jih ne bom začela s 1.1.08, ampak ZDAJ!¹

Vir

1. povlekla sem prst iz ust [↩]

Bo rekel kdo, da sem obsedena s cerkvijo. Pa ne gre za to, ampak je ravno pravi čas, da se spomnimo, da ima medalja tri plati in da je resnic toliko, kolikor so jih sposobni sproducirati človeški možgani. Danes lahko verjamem, da je izumitelj šilčka v resnici potomec preroka Jeremija in da na levi allstarki mojega Spoštovanega stanuje nevarna bakterija, ki čaka na leto 2012, ko bo sprožila smrtonosno orožje in pobila vse zemljane, ki imajo v priimku črko S.

Ker bom kmalu odpeketala v kraje domače na brezmesni božični obrok, vam puščam za praznično branje link do literarnega presežka, ki je bil napisan pred leti (od mene, valda), objavljen na Delovem blogu (mojem, kajpak), pa v pokojnem e-blodnjaku, pa tekmoval je na Mohorjevi družbi, ampak bil izpadel. Verjetno zaradi vsebine. Hehe.

Evo. Srečen božič, banda ciganska!

Ruah

To me je vprašalo kar nekaj (no, vsaj 3) ljudi na Bložiču. Odgovor je - ne vem. Vsekakor je bilo to ime prvo, ki mi je priletelo v glavo, ko sem izgubljeno buljila v rubriko “uporabniško ime”.

No, kasneje sem se spomnila ene luštne razlage:

SALONITKA POVZROČA RAKA, AMPAK VSEENO ŠČITI.

Tako da… dvojna funkcija. Strup in skrb obenem, rdeče in črno, komunisti in farji, dan in noč… mater… bom kar nehala.

TAKE IT OR LIVE IT!

Vir

Mimogrede - na sliki je valovitka. Ne, ni spet eden od mojih jazov. Salonitk pač ne delajo več.

Dragi konvertit,

pišem ti zato, ker se bliža obletnica rojstva tistega, ki ga že kakih 15 let svaljkaš po ustih in ga po nepotrebnem omenjaš in izpostavljaš, ali pa, kar je še hujše, blebetaš kao v njegovem imenu.

Se spominjaš lepih dni, ko si bil še problematičen mladostnik, ko si teroriziral pol osnovne šole in s klapo počel stvari, ki bi jih z lahkoto označili za kriminal? Zakaj, za božjo voljo, nisi ostal pri tem?! Zakaj te je v nekem trenutku vrgla božjast in si postal goreč vernik?!

Ko sem se vpisala na VAŠO fakulteto, si me pogledal zviška, s svojim arogantnim frisem in prhnil, češ, kaj jaz tu počnem. V vsakem odmoru si hodil mimo nas, kadilcev, kot razsvetljen skupek desetih zapovedi in se prezirljivo trkal po prsih: Jaz nisem tak kot vi… Jaz sem odrešen… jezusa imam v srcu… blabla…

Ampak zadnjič pa te je menda rahla kap. Ko si izjavil na vprašanje kolegice, če me poznaš, da seveda me, ampak ta luftarska baba, ki je kar nekaj menjavala fakse, verjetno niti ni končala VAŠE fakultete… Verjetno si mislil, da sem se nekje izgubila… med Metelkovo in peklom… haha…

Ne gre ti v blagoslovljeno betico, da sem VAŠO fakulteto zaključila z oceno 10, ne da bi mi bilo potrebno riniti z glavo v šupke avtoritet, kot so to počeli nekateri… Tudi to je težko prebaviti, da bom v kratkem malce višje v zaposlitvenem rangu kot ti… neka izgubljena, heretična baba… ti pa visoko načelen, popolnoma ozaveščen vseved…t.t.t.t…

Da zaključim. Ko se bova ponovno srečala in me boš (kot vedno) vprašal, če hodim k maši, te bom vprašala, kolikokrat na teden drkaš. Ker se mi zdi, da sta vprašanji enakovredni. Čeprav bi ti raje pripeljala eno čez oholi gobec. Pa se ne bi rada spustila na tvoj /VAŠ nivo.

Blagoslovljene božične praznike tebi in tvojim sokonvertitom!

Gamad.

Včeraj sem z Madame pila kavo in bila je srednje besna. Kar je sicer pogost pojav, ampak v tem primeru povsem upravičen.

V obup so jo spravile “božične” reklame, ki jih na tv vrtijo že od novembra. In kaj je diskriminatornega na teh zadevah?

Božične reklame običajno uprizarjajo srečne družine, ki se veselijo božiča, se bašejo s cukrom in se imajo strašno rade. Ok. Nič ni narobe, da se ljudje bašejo s cukrom¹ in da se imajo radi. Problem je v tem, da reklame sugerirajo:

1. Družino.

2. Družino, ki jo sestavljajo: oče, mati in eden ali več otrok. Mogoče tudi pes.

Zakaj je to moteče?

Božič oziroma vse ostale praznike bi morala po mnenju oglaševalcev potemtakem praznovati samo “srečna” družina. Kaj pa:

posamezniki, ki nimajo partnerja; par, ki nima/noče/ne more imeti otrok; matere in očetje samohranilci; gejevski par z ali brez otrok; ljudje v raznih institucijah, brezdomci…?!

Zakaj pa reklame niso namenjene njim/nam? Odstopamo od ideala? Manjvredni?

Verjetno gre za še eno teorijo zarote. Vatikan plačuje oglaševalce. Ideja družine pred 2000 leti bi morala veljati še danes. Ja. Približno tako zdravorazumsko kot papeževa nezmotljivost. Za kozlat.

Rešitev:

Praznike bi morali ukiniti. Ali pa se lepo držati praobičajev in za solsticij v haljicah noreti po livadah in se nalivati z medico in se dol devati.

Ok, malo karikiram, ampak, zakaj zavraga ne bi praznovali VSI?!²

1. dokler ne bremenijo zdravstvene blagajne zaradi odvečnih 50 ali več kg [↩]
2. sori, Nemirka, danes ne bo INčkov, možda sutra [↩]

Nič pravljic, nič heca danes, samo gola dejstva.

Zjutraj sem si za dobro jutro priprla prst med vrata tuškabine. Naslednjih 5 minut sem ga hladila pod ledeno vodo, potem pa me je začelo zebst. Zaenkrat ne boli in ne kaže znakov skorajšnje transformacije v polisalamo.

Ob kavi mi je Spoštovani razložil, da čadavci niso radioaktivni. No, mogoče malo. Ampak definitivno ne more ta radioaktivnost po luftu priplesati v človeka. Hipotetično bi lahko prišla v sluznico preko prstov, ki šlatajo čadavce in gredo potem v usta, z namenom grizenja nohtov. ????? Nič kaj lepo.¹

Na poti v službo sem srečala gospo Golobarico, živo, zdravo in živahno, z najlonskimi rokavičkami in vozičkom. Tokrat sem se potrudila, da sem jo izredno grdo pogledala, ampak me ni opazila. Vsi moji upi so se v trenutku razblinili. Gospa je unbreakable.

V službi me je začela boleti glava, ker si včeraj nisem posušila las, ampak sem z mokro glavo gledala dva filma zapored. Taxi 2 in Lolito. ²

Izpolnjevala sem popolnoma dolgočasen in zloben vprašalnik. Vmes mi je uspelo pomešati podatke in sem morala barvati z edigsom. Vprašalniki mi nikoli niso šli od rok in enkrat sem že omenila, da me je internetni IQ test označil za debila. Mislim, da je moj IQ nekje okoli Buševega.

Ha. Lotila se bom nečesa boljšega. Poslovni načrt za moj ljubi deoojček. Ko jebe vprašalnike!

Da zaključimo v Kozmopolitaničnem slogu (in pa out).

KAJ MI GRE DANES NA JETRA:

- To, da sem podlegla in si nabavila standardno malico, ki redi in napenja. Čeprav sem se zaobljubila, da ne bom več. Ne gre. Sirni namaz je preveč tempting.

- Grizla sem si radioaktivne nohte. Mogoče bom v prihodnosti fluorescirala. Kar niti ne bi bilo švoh, če bi se udinjala kot gogo plesalka ali neke vrste svetilo ali okrasek v diskoteki. Ampak slabo kaže.

- To, da sem morala dve uri poslušati veličasten pisarniški prepir. Se zgodi. Kakorkoli - nihče ni nikogar štihnil.

- Da je nono infarkt, da leži na intenzivni v Kliničnem centru in občasno misli, da je v Sežani. Za 86 let staro osebo nič kaj dobra prognoza.

- Da ne znam z denarjem in da bom zato slaba direktorca. To, da nisem nikoli imela denarja v izobilju, je dedno. Mogoče je krivo to, da mi ni bilo nikoli težko z diplomo v žepu čistiti sekretov. Ker so mi tupili v glavo, da je vsako delo častno in da človek enostavno MORA delati, ker če ne, potem je len in potem kmalu umre od lenobe. Mogoče bi se morala ob tem prezirljivo namrdniti in si poiskati bogatega dedca. Hehe.

Upam, da bo moj podjetni swak rešil dinastijo prekletstva kroničnega neznanja ravnanja z denarjem.³

Jetra so že precej obremenjena.

Sayonara.

1. Spoštovani kolega Mare (ki bere moj blog) bi lahko prišel z gajgerjem malo izmeriti stanje radioaktivnosti v stanovanju. [↩]
2. Gospod Irons me je zopet presunil. Kot stari sluzavec je odličen. Verjetno ima tak fris. Srhljivec. [↩]
3. Na direktorjev predlog sem prebrala Bogati očka, revni očka in se blazno navdušila nad kupovanjem nepremičnin. Hitro mi je postalo jasno, da nimam kinte niti za lastno nepremičnino, kaj šele odvečno… [↩]

V stilu z mojo novo roza rožasto toaleto, bom vesoljnemu bralstvu dokazala, da v meni ne obstaja samo gestapovska plat, ampak tudi nežna, čuteča, empatična, solzna in človeška.

Danes po dolgem času nisem naredila prometnega prekrška, ampak sem kot poštena državljanka prečkala cesto pod zemljo. Skozi sveže prenovljeni, bleščeči podhod Ajdovščina. V upanju, da ne bom že na vrhu tekočih stopnic¹ zavohala amonijaka.

Ja, ja. Magari.

Bilo je kot v dobrih starih časih. Par ubogih prezeblih ljudi se je stiskalo na marmorju pred trgovino, marmor je bil poscan in smrdelo je kot v pravljici. Skratka - čemu obnavljati podhod, če ne poskrbijo prej, da bi imeli ljudje kje spati in scati. Ker mi je čisto jasno, da na mrazu mehur pospešeno dela in če je prvi javni vece… Kje že? Na železniški? Ni čudno, če se ljudje olajšajo poleg prenočišča.

Dragi dedek Mraz!

Prinesi vsem brezdomcem tople sobice in spodobne sekrete, da jim ne bo več treba prezebati in scati v podhodu Ajdovščina.

Šele potem bomo organizirali kakšen logor.

Čeprav, veste, brezdomstvo je silno kompleksen pojem, vzroki niso preprosti, rešitev pa še manj. O tem pišejo učeni ljudje debele članke² in mogoče bodo nekega dne pograbili kangle in krpe in vsako jutro pred službo očistili podhod Ajdovščina. Tisti, ki pišejo debele članke…

1. Delujočih, prosim. Čisti luksuz. [↩]
2. Mogoče že tudi knjige, nekateri imajo sila veliko prostega časa [↩]

…sem sanjala danes. Da sva bila zmenjena za randi, pa ga potem ni bilo. In da bi vam prihranila brskanje po sanjskih bukvah, lahko, glede na nedavne dnevne dogodke pojasnim, kaj sanje o shizofrenem bogoslovcu pomenijo:

Ako ste s shizofrenim bogoslovcem zmenjeni za randi, pa ga potem čakate in čakate in ga ni, pomeni, da vam mrzka¹ oseba z imenom, ki se začne na dr. ne bo izplačala celotnega zneska, za katerega ste krvavo garali. Plačala vam bo 30 ur od 50ih.

Nauk: v bodoče se na veliko ognite osebam, katerih ime se začne na dr, posebej, če so ženskega spola.

Ako je shizofreni bogoslovec temnolas, pomeni, da vam bo telefonirala sestra in rekla namesto doberdan: “Sem sanjala, da si noseča, a si res???”

Nauk: takoj, ko pri sebi zaznate drugo stanje, obvestite vse sorodnike v prvem in drugem kolenu.

Ako se v sanjah ob neuspelem randiju s shizofrenim bogoslovcem pojavi še bivša šefica, ki zaradi pijanosti pade pod mizo v neki tovarniški menzi, pomeni: Še kdaj glejte serijo My name is Earl, ker vam očitno dobro de.

Nauk: eno pivo pred spanjem se tolerira, dve pa povzročata zgoraj opisane sanje. Pijte s pametjo.

Ok.

Ker me je bes ob neizplačilu krvavo prigaranih ur minil že pred 1 tednom, se ne bom sekirala. Ker z ustnimi dogovori ne moreš toliko uveljavljati svoje pravice kot s pisnimi. Mati so mi že v prvem razredu OŠ napisali v spominsko knjigo: Zaupaj, a glej komu!

Morebiti pa bi jo po skoraj 30ih letih začela upoštevati. Naša mati niso od muh.

Virslikce

1. svetopisemski izraz - za nepoučene! [↩]

Ob 7.00 je bil zatulil telefon Spoštovanega. Je vstal, kakor je rekel.

Skuhal kafe, pustil nekaj zoca iz kafetiere na ploščicah in postregel. Vmes je izvolil izjaviti: “Kaj boš zdej brala Bukowskega… jaz sem to bral pri 18h!” (spoštovani je vunderkind, kar se tiče branja. po njegovih besedah je vse, kar je kdaj prebral, bilo pri 18h. ga bom vprašala za foro, kdaj je prebral Harryja Potterja.) Mimogrede - Bukowskega mi je včeraj šenkal Kotnikov Matjaž, moj bivši sosed v bloku broj 2, Rožna dolina (stara dvojka!!), ker ima založbo. Frajer. Pač ima založbo. Hvala!

Ob 7.30 sem rezala pršut in sir in delala sendviče za Spoštovanega, ker je šel na teren. In kuhala čaj. In preverila pošto in blog. Odvisnost!!! Varno sobo rabim, da se bom v miru zadevala. V edini sobi, ki jo s Spoštovanim premoreva (neprecenljivo. masterkard so mi odblokirali. hehe.) so 3 računalniki, postelja in polne police kamnov in knjig. Kako naj se v miru zadevam v taki gužvi?!

8.00 Bivša sodelavka mi je včeraj poslala sms z vabilom. Da bi se danes dobili. Tempting. Ko se mi bo napolnil hellomoto, jo zvrcnem. Med razmišljanjem o hujšanju, celulitu Jennifer Love Hjuvit in praskanju po glavi, pojem čebulno ciabbato in malo vijolično stvar z vsebnostjo piškotov. Beseda čokolada mi ne gre z lahkoto z jezika. Nerodno mi je, ker jo lahko nesofisticirano uničim v treh minutah. Taveliko v 15h minutah, ker moram vmes piti cedevito. Gre lažje dol. Semjastenoprase!

9.00 Stuširam, operem lase, vidim, da imam bad hair day in da sem spet siva kot ovca. Bljah.

9.15 Sčekiram Redtube. Danes nič posebnega. Vmes listam novo knjižno pridobitev (še en Giger v družini, haha) in pridem do zanimivih idej. Žal obscenosti ne objavljam, tako da detajlov o alien orgijah nau. Sploh.

10.00 Šoping listek zaenkrat vsebuje na seznamu dvojne vložke: ene zimske za bulerje in ene always (poletne) za moje hiperaktivne jajčnike. Posledica Gigerja? Kdove…

Telefon se polni…

Nedelja 2.12.

Kupila sem poln rukzak dobrin, razen vseh vrst vložkov in najbolj nujnih stvari s šoping listka. Nikoli nisem marala seznamov in ne vem, kaj se sploh mučim z njimi. Sem pa ob prihodu domov uspešno (namerno) pobarvala hlače Spoštovanega v črno in izgledajo kot nove.

Med trgovino in prihodom domov spila kavo pri Madame, ki je svoja dva mulca in dva uvožena prepričala, da je lupljenje krompirja neskončno zabavno. So lupili kot obsedeni.

Sobota se je končala z Alenkinim obiskom in pitjem temnega piva iz domače pivovarne, ki ga je privlekel popolnoma evforičen Spoštovani. Našli so novo nahajališče. Noro dobro. Če ne bi bilo že tako mraz in če bi šla končno kupit nove rokavice za kopanje, bi šla poleg. Zajeb.

Zaspala nekje med 21.30 in 22.00 ob gledanju discoveryja in moj zadnji spomin je o neki madžarski dečvi, ki jo je foter vzgojil v vunderkinda.

Vstala ob 6.30, ampak danes je že nedelja. Zato bom nehala.

Veseli december je pred mano, na balkonu pa počiva napol polna steklenica laškega piva, ki jo je ponoči odložil oboževalec Pankrtov.

Jupi.

Na sliki sta sv. Adrian in sv. Natalija.

PS Če slučajno niste opazili - sem rekla: NAPOL POLNA steklenica laškega piva.