LOVCI NA MAMUTE
Tazadnja iz Cvetličarne.
Moja primarna družina je vedno obravnavala šport kot nekaj postranskega in odvečnega. Nihče od naših ni hodil smučat, planinarjenje ni bilo ravno priljubljeno, za ostale športe pa, se mi zdi, niti nismo vedeli. Posledično so so tudi televizijski prenosi raznih tekem ostali neopaženi in lahko zaključim, da je pri nas pretežno vel nešportni duh. Mogoče imam tudi zato primanjkljaj tolerance do rjovečih ali hreščečih športnih reporterjev, ki histerično opisujejo podvige igralcev na igrišču ali pa dogajanje na dirkališčih, kjer hitre mašince vozijo v krogih.
To držo sem kajpak obdržala in zato me različne prireditve, kot je na primer aktualno nogometno prvenstvo, niti malo ne ganejo. No, mogoče toliko, da so na trenutke moteče. Recimo pri pitju kave v katerem od lokalov, ki so začasno opremljeni z velikimi ekrani, pred katerimi se gnete kup ljubiteljev okroglega usnja. Ko se začne tekma, se mir konča. In vrli možje ter prenekatera žena se prelevijo v nekaj, hm, kako bi rekla, prazgodovinskega.
Gledalci so najprej nekaj časa tiho, nato začnejo mencati in godrnjati, njihovi pridušeni kriki pa se naenkrat prelevijo v rjovenje. In to enoglasno, lepo prosim. Ves postopek spominja na početje, ki bi ga z lahkoto pripisali tropu lovcev na mamute. Vsaj jaz si jih tako predstavljam. S to razliko, da končni produkt ni kup mrhovine, ki bi nahranila manjšo vas, ampak zavest, da so Naši izgubili ali pa zmagali.
Kaj se dogaja v glavi človeka, ki se tako čustveno angažira pri nekakšnem tekanju za žogo? Se za kakšno uro prelevi v bojevnika, ki živi in diha s soborci, ali v lovca, ki junaško premaga namišljeno zasledovano žival? Ali pa gre le za sproščanje testosterona v imenu večne floskule: kdor ni z nami je proti nam?
Glede na posnetke navijaških izgredov, ki jih včasih predvajajo po tv, se ne smemo čuditi, če se v vojnah dogajajo nepojmljiva grozodejstva. Če se je človek pripravljen fizično spopasti s sočlovekom samo zato, ker je nekdo, ki ni Naš tekel čez travnik in brcnil usnjeno žogo v nekakšno ograjico… No, roko na srce, tu gre za ekstremne primerke. Pa vseeno – kje je meja? In zakaj so mamuti izumrli?




30.06.2008 ob 09:21
30.06.2008 ob 13:36
@N_taša mamu_ti neč. Kot vsi blougerji, si sociopatetična in bi rajše v kockast dres kot pa priznanje, da je fuzbal jako out_off gladiatorsko uživanje!!!
30.06.2008 ob 14:10
djeca moraju da se igraju, inaće su zloćesta.
30.06.2008 ob 14:34
Baje, ko je nogometno prvenstvo, se vam ženskam ni treba depilirati nog
… moški še opazijo ne
… al pa ste še bolj privlačne
http://www.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/zstil/nogica1.jpg
… pa sej hitro mine in je spet vse po starem
30.06.2008 ob 16:20
Ja.
1.07.2008 ob 15:17
Ka’ Ja?
http://www.youtube.com/watch?v=eJJgM23gLh8
1.07.2008 ob 15:35
Ja pomeni, da je več resnic v igri in da je v Cvetličarni samo moja. Youtube si bom pa odprla na domačem kompu, ki je bolj free_your_mind_and_your_ass_will_follow.
A sem napisala štuličevistično al ja?!
Kdaj se dobiva pri fontani?
2.07.2008 ob 08:44
. . . Naš tekel čez travnik in brcnil usnjeno žogo v nekakšno ograjico . . .
Zelo ljubko Nataša. Tudi tako je mogoče gledati na nogomet.
Ampak ograjica?????!!!!!
Tu mač!!!!
2.07.2008 ob 08:47
Sem želela vnesti nekaj ljubkosti.
2.07.2008 ob 08:48
…da ne bi izpadla surovina.
4.07.2008 ob 07:01
Bi rekel, da navijačev sploh ne zanima dogajanje na igrišču. Važno jim je zadovoljevanje njihovega črednega nagona!
4.07.2008 ob 18:52
Ko greš od fontane naprej, pride en hud desni zavoj v centru, potem v v kreber do vrha. E! Tu začutim, da prihajam na_more.
Nasvidenje,! Na plaži!
http://www.youtube.com/watch?v=XsGt0RiJ5Yw
6.07.2008 ob 13:52
Nataša!
Tudi jaz nisem za take reči!
Šport kot igra že … drugo pa ne …
7.07.2008 ob 08:05
7.07.2008 ob 14:49
“In zakaj so mamuti izumrli?”
- naravni življenjski prostor se jim je zgubu, ko so travnate pljanjave zamenjal gozdovi ob koncu ledene dobe;
- nalezli so se neke pljučne bolezni, podobno kot so mastodoni pocrkal od tuberkuloze;
- človek je polovil ostanke.
zadnji mamuti so šli med leti 10.000 in 8.000 pr.n.š.; čisto zadnji so bli pritlikavi mamuti z vranglovega otoka, šli k hudiču okol 1.700 pr.n.š.
8.07.2008 ob 07:45
Ponpet, ti enciklopedija na dveh nogah!
Evo, človek je polovil ostanke. Človek posega v naravo, narava pa si vsake kvatre lepo vzame kakšno žrtev. Človek pa se čudi.
Mimogrede, včeraj sem Siru pokazala klavžarja na svoji desni rami. Mislil je, da je štorklja.