PRAVILA
Skoraj sveži pušeljc iz petkove Cvetličarne.
__________________
S pravili se zadnje čase pospešeno ukvarjam, ker sem se odločila, da bom na stara leta opravila vozniški izpit. In tako opažam (ko se krčevito oklepam volana in mi življenjske funkcije delajo sto na uro), kako ljudje z lahkoto kršijo pravila. Zakaj je toliko nesreč na slovenskih cestah, sploh ne bi smelo biti vprašanje! Svojemu inštruktorju občasno pojamram, kako bi bil svet lep, če bi se vsi vozniki držali pravil, on pa se samo skrivnostno nasmehne in si misli svoje…
Živeti po pravilih pravzaprav zveni malce dolgočasno in suhoparno. Človeka, ki živi strogo po pravilih si predstavljam kot nekakšnega neopaznega birokrata, ki ima vse stvari lepo spredalčkane, pospravljene in na mestu in si natančno načrtuje vsak dan. No, to je ena skrajnost, po drugi strani pa – kako bi človeška rasa preživela v anarhiji? Nikakor!
Simpatičen priročnik za mirno in zadovoljno življenje bi lahko bile prastare zapovedi, ki jih je namenil grešnemu svetu starozavezni Jahve. Z rahlimi popravki in mogoče še kakšno dodatno, ki bi že obstoječe posodobila, bi zapovedi ob rednem upoštevanju lahko omogočile ljudem, da bi dejansko živeli v sožitju. Mogoče bi bil svet res na trenutke dolgočasen, na dolgi rok pa bi se vseeno obneslo.
Vedno mi je bilo smešno, ko sem opazovala, kako nekateri »verniki« vestno izpolnjujejo zapoved o rednem obiskovanju hiše božje – pač, posvečujejo Gospodov dan – obenem pa lažejo in si želijo svojega bližnjega blago, da o ženah niti ne govorimo!
Človeška narava enostavno ni nagnjena k strogemu izpolnjevanju pravil in to je treba vzeti v zakup. No, razen pri redkih posameznikih, ampak pri teh gre bolj za motnjo kot kaj drugega.
Ko višje sile postavljajo pravila, naj bodo vsaj zapakirana v privlačno embalažo. Z majceno obljubo po lepšem življenju. Če že nasedamo raznim pralnim praškom in proticelulitnim kremam – ni vrag, da ne bi padli na finto in bi lepo enotno verjeli v enega boga.
Pravzaprav…a se bližajo volitve?!
21.07.2008 ob 08:28
ooo, mala!
Pravkar sem se pričela spraševati o pravilih v mojem življenju…skorajda sem hotela reči, da sem eno ta vikend kršila, ampak v bistvu si ga nisem niti zastavila…bo pa nujno, če ne želim nosit hujsih posledic…
Premamijo me skušnjave in moja trma…hm…pa ne govorim o vožnji z jeklenim…o vsem drugem, hm…hja…
V bistvu sploh ne vem, če imam vzpostavljen kakšen “življenjski red”…vse gre go with a flow…kar ne pomeni nujno, da je to lih ok…amm…ok, grem dalje razmisljat
21.07.2008 ob 11:34
Hehe, no, upam, da je bilo vsaj fajn pri kršenju…hja, veš kako, jaz sem bila do nedavnega prepričana, da sem tudi v flow-u, pa sem ugotovila, da sem si v zadnjih petih letih postavila kar lep kupček pravil, predvsem pa me veseli to, da vem, česa ne maram. Pomaga pri odločitvah. Ampak, ti si še mlaaaaaaada…
21.07.2008 ob 14:53
ja…res je …da sem mlada
sam vseeno pa tolk stara, da bi rabla , se dozdeva, nekaj striktnih…Sem uživala, nebeško je bilo 
ampak ja…bi bilo nujno eno pravilo…amm, od zdaj naprej se ga strogo držim, kr me je ob misli na posledice kar zmrazilo…
načelen je všečno bit…ampak tako zmerno, da nisi zoprn ostalim
21.07.2008 ob 15:15
Tisti “verniki” od maše so največji potrošniki ariela, pač padajo na embalažo.
Imaš pa prav, naj je človek še tako dobrega srca, če ti ni vsaj malo všeč na prvo žogo, tega ne boš nikoli ugotovil.
Vidiš, do zdaj sem mislila, da je spravljanje darilnega papirja kolateralna škoda koordinat, na katerih bivam.
21.07.2008 ob 15:31
Anče - jap, bog ni ustvaril kavčuka kar tako. V vednost in ravnanje.
Barbi - oja. In tiste pobožne, v luft obrnjene očke , polne lesenih delov….
Strah me je tistih, ki imajo polna usta lastne dobrosrčnosti, od politikov naprej…
21.07.2008 ob 19:23
Najbolj preziranja vredni so tisti, ki od drugih pričakujejo upoštevanje pravil, sami pa ravno te kršijo vse po čez.
22.07.2008 ob 13:20
Lepo je včasih pogovoriti se; z instructori!
Ne Hodi Po Travi! Nagniti Se Ven Je Nevarno! To smo absolvirali?!
Sej dokaz je Metelkova_Mesto kjer prjatu Neitzshe, Jesuus in kolega Strojan skupaj rollajo alah u’agbar. Mir!
Birokrati smo le, naša miza je navidez bolj razmetana zato, da lahko z lahkoto rečemo, da smo mi edini, ki se tukaj znajdemo.
Oh Anarhija, kje s’?
http://www.youtube.com/watch?v=PPsWEyZjyyQ
22.07.2008 ob 20:20
Kjer zavohamo pravila (okvire, norme, standarde ..) tam se odigrava tudi “igra”. Ko pademo v “igro” se moramo zavedati, da so v ozadju pravila (okviri). Če rečem: ne maram pravil, je to spet eno novo pravilo, ki sem ga sam skreiral.
Kdor ustvarja okvire oziroma pravila, ta usmerja in vodi igro! (tudi v nas samih!)
… pa če se na glavo postavimo
… ali pa se držimo pravila, da ni pravil
(tudi prekrški pravil so zelo običajni in temeljni del pravil)
23.07.2008 ob 09:16
Morska - natančno tako.
Štulič - bognedaj anarhije, bi pa vse AngelceLikovič preselila na mars.
Gušto - prekrškarji so zanimivi samo na začetku…
24.07.2008 ob 08:57
Ena v razmislek.
Greva z ženo po pločniku, nato namerava čez cesto, na drugo stran. Jaz vedno po pravilih po označenem prehodu, ona vedno meter pred prehodom. Vse lepo in prav, če prideva srečno čez. Kaj pa če bi pridirja norec s preveliko hitrostjo. Podrl bi oba, verjetno ubil. in kaj naj bi pisalo na spomeniku? Umrla v prometni nesreči, z dodatkom, on je imel prednost.
Jebeš pravila!! Ampak jaz jih pa kljub temu še vedno spoštujem in se po ravnam po njih.
24.07.2008 ob 09:08
Ej, Rak, jaz zanalašč uporabljam prehod za pešce in vedno grem samo pri zeleni luči čez (saj so izjeme, ampak res sem zelo previdna), tudi če me kak norec zgazi, bom vsaj umrla v prepričanju, da nisem bila kriva.