Črno & rdeče

Cinik si bil že kot otrok…

1.09.2009 · 9 komentarjev

… vsi se smejijo, tulijo v rog, tebi pa… kot da… se sladko jebe. Za vse.

Te dni ugotavljam, da nisem sposobna res globokega čustvovanja.

Res. Če sem vesela, to traja zanemarljivo malo, no, depra se potrudi ostati malo dlje, ampak tudi ta mine. In to imam že iz otroštva. Kolikor se spomnim in po pripovedovanju starcev, sem po današnjih merilih izgledala malce avtistično. Družbe nisem preveč marala (razen none, ki me je pazila), vedno sem nekje čepela, gledala v prazno (čeprav. to so mislili drugi. jaz sem takrat videla svašta. največkrat cele civilizacije škratov, ampak nekako se mi tega ni dalo razlagati), težila noni naj mi bere, dokler se nisem sama naučila, in tako naprej. Čudna.

Nekoč so me vpisali v vrtec z namenom socializacije. Ideja se mi ni zdela tako napačna, dokler mi niso že prvi dan sovrtičkarji sunili žebljičke, ki bi jih morala nekam zabadati. Takrat sem se vprašala – zakaj zavraga. Vzeti nekaj, kar ni tvoje. Dobrodošli v svet krivic! Naslednja krivica se je zgodila, ko sem (izbirčna pri hrani, jedla skoraj samo govejo juho in albert piškote.) jedla juho očitno prepočasi in mi je živčna vzgojiteljica nametala v tisti plehnati prispodobek za krožnik rdečo peso in pire krompir. Ko sem obupano zrla v rdečo čorbo, je revsknila: “Jej!”. Ker so mi nekoč naročili, da moram vse, kar vsaj približno izgleda starejše od mene ubogati, z dopolnilom “vsaj delaj se, da ubogaš”, sem nesla žlico čorbe v usta. Želodec seveda ni sodeloval. Čorba je šla drugam. Kmalu po tem pripetljaju so me izpisali iz vrtca. No še pred tem sem javnosti pokazala, da me je težko vkalupiti. Ko smo se v vrtcu igrali družine – ata, mama in otrok – sem bila jaz (in to z največjim veseljem) pes. Ker sem edina znala lajati.

Prvi razred. Z oranžno torbo z motivom čebelice Maje in narobe zapeto jopico (motiv narobe zapete jopice me spremlja vsaj na treh skupinskih fotografijah v šoli) me posedejo poleg sošolca Gordana, ki me iz neznanih vzgibov začne vleči za kitke. Takrat se v meni prebudita sonce in mars in v ognjeno-škorpijonski maniri mu vrnem. Aha. Življenje je boj. Tudi ciniki se kdaj zmlatijo.

Družim se z dvema sošolkama, glede na na hibe (jaz čudaška, ena obupno predebela, tretja šepava) spadamo v za fante nezanimiv sektor. Imamo mir. Punce, ki so bile takrat popularne imajo zdaj otroke stare 18 let in izgledajo nekam zmatrane. Malce, no.

V petem ali šestem razredu se začnem družiti s Katarino, eno od mojih treh prijateljic, ki si barva nohte fluorescentno zeleno. V sedmem razredu razmišljam, da bi raje bila fant, začnem se striči na kratko in hoditi zgrbljena vase. Fašem opomin iz vedenja in s Katarino se na orientacijskem dnevu lotiva kajenja.

V osmem razredu nisem vedela kam bi sama s sabo. Mati predlagajo, da se vpišem v jezikovno-družboslovno šolo v Sežani. Sežana? Oddaljenost? Vlak? Zavohala sem svobodo.

V glavnem. Ko gledam to nesrečno, sfukano mularijo, ki obiskuje osnovno šolo. Je mar sploh mogoče, da si lahko nek otrok v teh časih privošči bit cinik? Ne vem… res in od srca upam, da se mi ne bo potrebno s tem ukvarjati. Mimogrede – spet sem začela kaditi. Pa ne se mi zdaj obesit samo na to izjavo, mater. ;)

Vir

  • Share/Bookmark

Kategorije: Bizzariš · Krvoločno
Tagano: ,



9 odzivov ↓

  • Pika // 1.09.2009 13:41

    Hm … težka. Žal. Bedno.

  • NatašaNataša // 1.09.2009 13:44

    A vzgoja? Dandanes? Ja, bi rekla.

  • Truba // 1.09.2009 18:14

    Sfukana mularija ?? To so premile besede, žal :( . In ko pomislim, da bodo ti bedni izgovori za normalne ljudi, menda, meni penzijo služili, me prime, da bi takoj investiral v štrik in se obesil. Vsa čast izjemam – vsem trem in pol/milijon :) . Ampak zamaknjeno zapeta jopica pa zmaga, vsaj pri meni. Meni bi bila všeč že zaradi tega :) …..

  • Dominika Monte // 1.09.2009 23:25

    …tvoj cinizem vendar obožujemo!..no, kar se mularije tiče…moj je danes mulcem v šoli povedal, da je mama rekla, da jo po smrti lahko razstreli…seveda na svoj ciničen način..kaj misliš, kakšni so bili odzivi?…upam samo, da tega ni ali ne bo slišala kakšna od profesoric, ker me bodo klicali v šolo, takoj!…kako naj jim razložim, da je to naš hec in ne… še kaj hujšega?..zdrav odnos do stršev!…če pravijo; prah si in v prah se povrneš..kaj je potem lahko bol učinkovito kot ogenj..tako ali drugače?…moj V, čisti romantik, ki rad provocira ljudi….ne vem, če je ravno dobro, da se preveč družimo…morda je celo odlično…in seveda, da morajo preizkušati, kje so meje?…vendarle so le te, prva prepreka do ustvarjalnosti..naj rogovilijo in pacajo, saj smo tudi mi. Zdaj sem se spomnila, jaz sama, sem porisala celo steno, ki je bila za nameček, dan ali dva prej na novo prepleskana…veš kaj sem dobila? …sladoled od dedka, ki ga je šel kupit takoj, ko je videl art defekt in mojo razlago….pa to so zgodbe iz davnine. Zaključek; Mulci so zakon, mi smo tisti, ki jih ne razumemo…ob zadnjem stavku bodo verjetno vse mame skočile pokonci in zatrjevale…”ne, ni res, jaz svojega razumem..”..ja, ja, tudi jaz trdim enako, a vse to, z resnico..”razumeti svojega najstnika”..nima nič. ui. domejujemo!!!

  • štulič // 2.09.2009 21:55

    Ma kind of girl!! :) (naj še pri koncu dodam, da so tanartabulše, vedno hodile med šantajočo in malomalo obilnejšo) skrivajoččč se pogledom! Ostalo je Zen.

    http://www.youtube.com/watch?v=EsCyC1dZiN8 :(

  • MarijaMarija // 3.09.2009 18:04

    če bi bla jst tvoja sošolka, bi zihr skupi jačale ta čudn sektor… :D

    mormo it kak čik skadit skupaj. cinizem je zakon. :cool:

  • Katarina // 7.09.2009 15:15

    hehehe, tega od kajenja na orientacijskem dnevu se pa ne spomnim več ;-) Zelenih nohtov se pa še dobro, posebaj pa tega, da mi je sam ravnatelj prinesel aceton in vato. Ja no moji muloti veš kolk so stari, sam utrujeno pa jaz ne zgledam lih, a ne?! :-D Svojih mulcev pa tudi jaz včasih ne razumem ;-) Včeraj je starejši po operaciji zapestja ob 23.45, ko se je zbudil iz narkoze, sestri ves pameten razlagal kako komaj čaka, da dobi povrnjeno od zavarovalnice?! mogoče so bili še učinki narkoze :-D Upam

  • NatašaNataša // 8.09.2009 09:39

    Grem rikverc:

    Katarina: haha, spomnim se enega orientacijskega, ko smo z dvema sošolcema, ki sta zapustila OŠ v sedmem razredu naredili en manjši kadilski postanek. Drugače pa – v primerjavi s tabo zgledam jaz kot premlaten tlačan, kar se tiče zmatranosti, ampak nekatere bivše sošolke pa…hm…no ja, ene se pač zanemarijo…. Ah, tvoj mulc bo nekoč vse nas preživljal, se mi zdi…kaj češ…mu bom enkrat spredavala osnove socializma. ;) Oglasi se še kej!

    Marija: ja, se strinjam. Pa sej čudaki se privlačimo. ;)

    Štulić: šta da kažem…. :)

    Madame: uh, ja. Sinu bo treba tlačiti sir v ušesa, ko boš imela coprnice na obisku. Ah, klinc, pa saj je že prepozno… :)

    Truba: še obstajajo normalni. Malo, ampak še vedno je upanje. Sicer pa je očarljivi skupinski samomor zelo očarljiv dogodek – še štrik bi bil bolj poceni. Em, poleg nesrečne jopice sem imela še manjkajoče sprednje zobe. :)

  • kameleonka // 11.09.2009 00:29

    Hm, pri meni je še slabše, nikoli namreč nisem hodila v vrtec. Nič čudnega torej, da sem takoj na začetku prvega razreda začela gristi nohte in jih nehala enkrat nekje na koncu osemletke. Srednja šola?! Najhujša leta mojega življenja… Zares sem se našla šele na faksu, kjer so nam pustili svobodo. Gojim cinizem, lepo ga negujem, zatorej so mi tudi cinični ljudje zelo pri srcu. :) Bom citirala enega bivšega znanca, ki je enkrat povedal eno zelo lepo o cinizmu: “Cinizem ponoči dobi barve!” Hm…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !