Črno & rdeče

Odhodki, mali ali slatki…

13.10.2009 · 20 komentarjev

Nekega rosnega, po jeseni smrdečega jutra, pa čeprav je bilo oznanjeno indijansko poletje, so se moji geni prebudili, pretegnili, naredili par počepov in sonožnih poskokov in v en glas rekli: “Stara naša, draga Nataša, treba bo zamenjati okolje. Občepela si v smrdljivi luknji, dajejo te depre, napadajo te histerični krohoti, kar naprej te od nečesa odklapljajo (ali grozijo z odklapljanjem), ne plačuješ si prispevkov za zdravstveno zavarovanje in podobna jajca, ne plačuješ obrokov kredita, zamujaš z najemnino, nikjer nobenega poštenega šihta, od čiščenja, izdelovanja konfetnih aranžmajev in vse preredkih masaž ne moreš preživeti, lep kos dneva porabiš za pevski zbor, kar je sicer luštno, ampak vseeno ne moreš od tega preživeti, preživeti pa je treba… preživeti… preživeti… živeti… i… ii… iiiii…!!!!”

Usedla sem se za mizo, prižgala čik, oblile so me solze in končno sem izrekla: “Revni smo.” Pač, uporabljam množino, namesto dvojine, ne da se mi zdaj leporečiti. Poosebljena flegma in zen in ne vem kajševse (Spoštovani namreč) je rekla: “Sej bo.” In spet me je prijelo nekaj v smeri histerije in sem s polnimi sinusi gneva in polnim grlom bolečine zatulila: “Ne, ne bo! Nič ne bo! Nič ne bo, dokler ne bom nekaj naredila!”

Sledila je poplava kletvic z moje strani, Spoštovani me je stiskal k sebi kot bi bila v preši, geni pa so storili svoje. No, začeli so delati svoje. Mala fabrika v moji glavi je nehala štrajkati, stečajnega upravitelja je obesila na bližnje drevo, upravo so zasedli delavci in hitro vzpostavili nov družbeni red. Tak, malce bolj demokratičen od prejšnjega…

In spet je prišel tisti moment, tisti, ki je nekoč (spet v moji glavi, seveda) aktiviral majhno Marjetico Falk, ki je zarjovela: “Storila bom toooo!”.

In kaj bo storila Majti Salonajti? Odločila se je uresničiti skrito željo, ki se je svaljkala nekje v želodcu in zadnje pol leta nenehno pritiskala, pošiljala pritožbe in nazadnje dosegla konsens z možgani: šla bo delat na ladjo kot maserka. Za slabo leto. Če bo sprejeta, seveda. Tako.

Prvi korak je storjen – prijavila sem se na razgovor s praktičnim prikazom znanja. 16. november. Do takrat seveda ne bom sedela križem rok, ampak besno iskala delo. In dovolila delu, da me poišče in uporabi. Umiram brez dela. Dobesedno. Družba pa bi morala storiti vse, da zaščiti človeško življenje. Kje si družba, bemuboga?! Mogoče bom šla še prej na obisk h gospe Stanki, da mi malce pregleda prihodnost (čeprav upam, da ne bere Primorskih novic, ker sem si že, no, že dolgo tega nazaj, v eni od kolumen rahlo privoščila šlogarce…)… hehe…

Tudi največji optimisti se lahko kdaj zataknejo in trenutno sem prav na samem dnu zataknjenosti. Hvaležna sem vsem višjim silam in modrostim, da nimam otrok. Res. In hvaležna sem svojim genom, ki so nekoč silili prednike pastirje, da so spokali in šli na boljše in malo mlajše prednike, ki so šli na ladjo iskat srečo v tujino in se čudim, prekleto čudim, zakaj so pri meni čakali toliko časa….

  • Share/Bookmark

Kategorije: Bizzariš · Krvoločno
Tagano: ,



20 odzivov ↓

  • Truba // 13.10.2009 10:47

    Mirno morje ti želim in veliko napitnin :) . Pa glej, da se boš lavljala s plavajočega čebra, če odrineš od brega.

  • NatašaNataša // 13.10.2009 11:02

    Vežde. :) Ampak – bomo videli. Če mi prileti kaj donosnega tule, bom razmislila. Premlatila gene in jih zaprla v drvarnico. Hvala. :)

  • hxc // 13.10.2009 11:10

    Hej, želim ti da ti uspe! Sledi temu kar čutiš, sliši se pavšalno vendar je najbolša možna izbira. sicer pa : “Mala fabrika v moji glavi je nehala štrajkati, stečajnega upravitelja je obesila na bližnje drevo, upravo so zasedli delavci in hitro vzpostavili nov družbeni red..” hvala sem se nasmejal :)

  • NatašaNataša // 13.10.2009 11:16

    No, vsaj smisel za humor mi je še ostal… ;) Malce trpek včasih, ampak kaj češ, vsaka grenčica na koncu lepo ogreje črevca… Hvala, ej, vsaka vzpodbuda mi prav pride. :)

  • hxc // 13.10.2009 11:42

    Veš kaj, mislim da vsakomur kdaj pride prav kakšna vzpodbuda )

  • NatašaNataša // 13.10.2009 13:43

    :)

    Mimogrede, hvala Siolovčku/ki, ki je zamenjala citat na Naslovnici. Sem že umaknila besni izpad. :)

  • šuši // 13.10.2009 14:53

    matr, revni smo pa še razkurjeni. Všeč mi je tvoja ideja in držim pesti!

  • Pika // 13.10.2009 14:57

    Srečno … pa naj prileti po morju al pa suhem!!

  • alcessa // 13.10.2009 15:17

    Držim pesti… (ker imam manj dela, si to razkošje lahko privoščim :-) zadnje čase imam veliko dela z odganjanjem strank, ki bi me rade prinesle okoli – nekaj jih tudi je – če slučajno rabiš tolažbo… tisti, ki še kaj zaslužimo, smo tudi jezni in bi radi na ladjo, daleč proč…)

  • NatašaNataša // 13.10.2009 15:20

    Hvala babovje drago! Saj mi bo še uiber nerodno, če ne položim sprejemca, madona! ;)

  • ponpetponpet // 14.10.2009 02:16

    pfej.

    pusi.

    malo zagusti, pa že bežimo, a?

    in ko na “ladji” ne bo kul, bomo pobegnili – kam? na karibe? v južno afriko/ameriko? na ISS? na Palčje “k mamici”?

    za take usranete smo državo ustanovil – a se ne bi rajš prijavla na http://www.mju.gov.si/ ? tam zagotovo ne bodo preverjali tvojih “sposobnosti”.

    marš banda malodušna. še en tak post pa boš hišna ratala, za “200 bruto” na mesec. juhej!

    bruh.

  • NatašaNataša // 14.10.2009 13:12

    Ponpet, ti srce zlato, surovo…tudi jaz te bom pogrešala, če grem…

    Pusi?! Če bi bila pusi bi si našla bogatega tipa ali babo, ki bi mi kupil/a salon, ga opremil/a in se hodila/a vsak dan masirat, tudi če bi bil/a edina stranka.

    Reče se “v Palčje” in “k sestrici”. Mati so v Pivki. ;)

  • ponpetponpet // 14.10.2009 15:47

    :)

    ej, sej vem … sori, ampak – ideja je mem. neki znaš, speleš lohka, use se da. tko de …

    ton pa zarad useh unih cmok cmok kok fino držim pesti bla bla bla ;)

  • štulič // 14.10.2009 18:29

    Bom d’jal, da ti Vsevišni daje second service pa, da te lahko kakš’n mornar izkoristi pa to, k’ s’ še vedno kontra revolucionarka! ;) al’ Spaso_Yeah!! :)

    http://www.youtube.com/watch?v=FYjSiXutRWA

  • commonsense // 17.10.2009 00:59

    hej, ni slaba ideja. ampak pazi se kamenja.

    to je vedno in ob vsaki priložnosti , tudi navtični, rekel oče mojega navtičnega kolega, ki je (oče namreč) v svetovni vojni bil zasut s kamenjem v strelskem jarku.

    torej, pazi se kamenja in miljarderskih zapeljivcev, ki gredo na križarjenje samo zato, da si namigajo kakšno maserko.

  • NatašaNataša // 27.10.2009 10:53

    Ponpet – ja, ja. ;) Ampak te moje babe vsaj normalno “cmokajo”, če bi imela srhljiv nabor emotikonov s srčki in objemčki, bi verjetno postala bulimična. Pa tudi…sportske novosti… še par infotov mi je pricurljalo, ki ne govorijo v prid arbajtu na brodu in bom krepko razmislila…jebenti…pa tako sem se veselila…šmrtz…

    Štulič – nekoč sem bila zatreskana v enega mornarja. Ni mi vračal ljubezni (kar mi je še danes nepojmljivo). Čez mnogo let pa se je ubil. Mogoče jim nosim slabo karmo. Saj…

    Commonsense – no, saj pravim, kaže da bom imela kar slovenske tajkune na mizi. Glede na mojo proletarsko nrav me bodo težko namigali. Hehe. ;)

  • štulič // 29.10.2009 11:47

    Ravno smo se fino razpričali pa hitim h materi na ponujeno kavo, sam, belim krizantemam nasproti.

    A.. Pusti karmi; naj razvije scenarij!!! ;)

    http://www.youtube.com/watch?v=bCWLihsLmTo

  • hxc // 29.10.2009 12:01

    Nataša – Sirena? :lol:

  • NatašaNataša // 9.11.2009 14:19

    Štulič, puščam… :) In se nekaj svetlika na koncu tunela…

    hxc: ja, ampak tista retro, ki se jo ročno upravlja…za kak zračni napad… ;)

  • Katarina // 9.11.2009 22:05

    Evo mene. Malo sem pozna, ampak si tudi ti kriva ;-) Do oktobra sem hodila skoraj vsak dan gledat, če si napisala kaj novega in vsakič z dolgim nosom kliknila križec. V temu času si se lotla že nove masaže z minerali, mene malo “porivala” naprej z mojimi likerji itd. Kadar ti bo šlo na tesno pridi v Pifko, boš mene masirala, pa OKNA dobro veš, da ne maram pucat ;-) … Saj vem, da ne bo lih ne vem kaj, ma vsaj za siol položnico bo, da te bomo lahko brali, ker nam je zelu dolgčas, če te več kot dva dni ni. Pa kot zadnje čase vsem po spisku delam reklamo za knjigo: Martin Kojc- Učbenik življenja jo bom tudi tebi, čeprav sem jaz obstala, pri drugem poglavju. Veš kaj jo dobiš za RD. OK zdaj pa dosti nakladanja od tvoje drage Katarine. Nisem v skrbeh zate, ker imaš res dobre gene za preživetje, pa še vsem nam pomagaš :-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !