Črno & rdeče

Vljudno vabljeni v Medano, nastopamo (po zadnjih podatkih ob 20.30)! Klik na letak!

Kombinat

Vabljeni!

ŽPZ Kombinat

Program Kopergrounda

Lepo prosim kakšnega rusista ali zgolj poznavalca cirilice, da prepiše švasano Katjušo v latinico!!! Rabimo za pevski zbor! Bom na smrt hvaležna!

Poleg tega bi še lepo prosila kakšnega zbiralca in ljubitelja pesmi upora - potrebujemo tudi besedilo pesmi Asturiana (to je original Na oknu glej obrazek bled) in ne, na guglu ga ne najdem, pa če se ustrelim v koleno.

Evo Katjuše:

Расцветали яблони и груши,
Поплыли туманы над рекой;
Выходила на берег Катюша,
На высокий берег, на крутой.

Выходила, песню заводила
Про степного, сизого орла,
Про того, которого любила,
Про того, чьи письма берегла.

Ой, ты песня, песенка девичья,
Ты лети за ясным солнцем вслед,
И бойцу на дальнем пограничье
От Катюши передай привет.

Пусть он вспомнит девушку простую,
Пусть услышит, как она поёт,
Пусть он землю бережёт родную,
А любовь Катюша сбережёт.

Расцветали яблони и груши,
Поплыли туманы над рекой;
Выходила на берег Катюша,
На высокий берег, на крутой.

To je to. Klik na flajer in mrš v Menzo! Vabljeni!

Smrt fašizmu in slabemu vremenu!

Salonitka ne bo direktorca. Razen sama sebi. Nekoč.

V ponedeljek dam odpoved in IŠČEM SLUŽBO!

Znam skoraj vse: pucam sekrete, vodim projekte, masiram podplate in pišem.

Ja, to je bila reklama. In upoštevajte, da imam tromesečni odpovedni rok, tako da bom v začetku bolj kot ne honorarka.

Ninđa mi je včeraj poslala mail z vabilom na otvoritev Rdečih zor, kjer bo ob 19.00 spoštovana gospa Svetlana Makarovič interpretirala pravljico o Rdeči kapici. Seveda grem. Bom pa krepko razmislila, če bom ostala še na pripovedovalskem večeru, ker bo bojda nastopala moja neomiljena miš. Zakaj bi si kvarila zdravje po nepotrebnem.

Če koga zanima moje dušno zdravje: vse pod kontrolo.

fizično zdravje: kar gre.

vreme v rodnem kraju: satansko piha.

vreme v začasnem bivališču (če je 15 let začasno): brezveze ablačno in mraz.

stanje Spoštovanega: okreval po zvinu noge, prebolel izgubo las in si zrihtal dober biznis. srečen skratka.

Luna je v vodnarju. DANES NI DAN ZA ROMANTIKO!

vir

Fanfare. Naša ljuba foto razstava, katere paradni konj je Bogo¹ , ki je izjavil, da sem ga v tazadnje vabilo uokvirila kot v osmrtnico, v čast pa nam bo tudi slišati našo Xeno, ki bo odsvirala in odpela par domačih. Lojze pa bo recitiral. Bojda. Vsi tisti, ki boste prišli samo zaradi mene - zajeb. Ker bom žal v KP na dvodnevnem seminarju o podjetništvu. Pridite zaradi razstave in razstavljencev. Mogoče me boste videli pri ponpinu, ampak nič ne obljubim. Nejc ni vsemogočen.

Vabljeni na ogled razstave fotografij

OGLEDALO /THE MIRROR /ОГЛЕДАЛО/ OGLINDA /ΚΑΘΡΕΦΤΗΣ

29. 1. 2008 ob 10.30

Galerija Polje, psihiatrična klinika Ljubljana

Glasbeni program: kantavtorica Xenia Yus

Fotografije: Incognito design

Razstava je produkt evropskega projekta »Validation of Mentoring«

BG/05/C/F/TH-83300

Slovenski partnerji v projektu: Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Dobrovita plus d.o.o in ŠENT Slovensko združenje za duševno zdravje, v sodelovanju z društvom Kralji ulice

1. njegovo fotko mi blog poveča na tristotisoč in je ne morem objaviti [↩]

Danes, ko postajam pionir…

Ne, ni dober začetek.

Danes, ko sem ob 8.45 zapuščala glavno NLB, sem se počutila kot tazadnji Strojan. Pa še on se verjetno počuti malo bolje.

Šla sem žicat kredit. Ker se je zgodilo, da je zadnjih par mesecev ušiv osebni dohodek preživljal dva človeka in precej neodgovorno sem se vpisala na tečaj cpp. Zelo neodgovorno. Z mastercardom. Neprecenljivo.

Lepa blond prijazna gospa je izračunavala vse žive možnosti, jaz pa sem vedno bolj lezla pod mizo. Bili sta dve veličastni opciji:

1. Kredit brez zavarovanja.

2. Kredit z zavarovanjem.

Rezultat kredita brez zavarovanja (enega že odplačujem, imam še kakih 400 €, ki sem jih želela z novim, tavelikim poplačati): nič ne bo, ker sem neresna odplačnica, ker mi je v zadnjih treh mesecih uspelo zamuditi par obrokov. Ti, ti ti.

Rezultat kredita z zavarovanjem - super truper, ampak, gospa, a imate pogodbo za nedoločen čas? Neeeee, seveda neeee. Kdo jo pa še ima?!

Lepa blond gospa je žalostno zmajala z glavo: “Zelo mi je žal.”

Meni tudi. Ko sem hodila od banke do službe, sem celo pot psovala (v mislih) in stiskala pesti (v žepih, da ne bi izgledala čisti psiho).

Tako da… IŠČEM MOŽNOST POPOLDANSKEGA ZASLUŽKA!

Kaj znam:

1. Gospodinjska dela - čiščenje, likanje, kuhanje. V nulo.

2. Tajniška dela - še kar hitro tipkam in nekako obvladam slovenski jezik. Pa še kaj bi se našlo, le da ne vem, kaj bi s tako osebo popoldne.

3. Ostalo:

- imam še en poklic¹ (požegnan iz gospodarske zbornice in svetovnega združenja refleksoterapevtov) refleksoterapevt na stopalih. Podplatke vam profesionalno zmasiram za borih 20 €, s tem, da pridem na dom, ker doma nimam prostora za to dejavnost. S Spoštovanim imava eno sobo.

- lahko sem zabavna družba upokojencev. Naslednji teden bom celo naredila izpit za prvo pomoč in včeraj sem Ančki zelo profesionalno lomila rebra. In ji pihala v pljuča.

- ne vem, kaj še.

S čim se NE UKVARJAM:

- s kakršnokoli kriminalno dejavnostjo. Čeprav je lahek zaslužek, ampak bi imela strašno slabo vest.

- z varuštvom. Imam rada mulčke, ampak preslabo je plačano.

- s prodajo organov. Ledvici sta zanič, roženici še potrebujem.

Drugega se ne spomnim ta moment.

Da ne bi kdo mislil, da imam bajno plačo in gre za strašno preseravanje, objavljam par žalostnih podatkov (iz plačilne liste):

Plača: 595,27 €²

Prevoz, prehrana: 115,80 € =

711, o7 €

No, potem dobim še enkrat mesečno avtorski honorar za sodelovanje s PN: okrog 90 €, skupaj 801, 07 €.

Z osemsto evri moram plačati 500 € za bivanje (najemnina + stroški), zavarovanje, telefon, obrok kredita 65 €. Ah, sevede, pa hrano zame in Spoštovanega, ki ima trenuten izpad dohodkov (zaradi neplačnikov, nerednih plačnikov in ne vem še česa).

Koliko še ostane velikim?

Je zdaj bolj jasno, zakaj potrebujem popoldansko službo?

Popolnoma resno, prosim, če kdo ve za kako možnost, naj mi sporoči. Hvala.

PS. Svak, ki me redno bere: Če boš karkoli od tega omenil tašči, ti bom odrezala ušesa. Sister tudi. Resno.

1. poleg sedanje službe, seveda [↩]
2. za vse, ki bi radi povezali cifro s stopnjo izobrazbe: 7. stopnja. sociala ni šala [↩]

Včeraj sem pečico spremenila v božično pokrajino. Manjkala je samo sveta družina in par ovc in hop, imeli bi čisto idilo.

Tako pa so sredi bele pene ležali ostanki prebranca, ki so se hiteli razmaščevati.

Pokrajino bom danes spremenila nazaj v plehnato in upam, da si Spoštovani ne bo takoj nato hitel cmariti toplih sendvičev, ker bo poleg prehlada fasal tudi zastrupitev.

Božič mi je bil od nekdaj všeč, pa čeprav se ob tem času kar nekaj ljudi fenta. Vedno se mi je milo storilo, ko so v domači cerkvi zapeli svetonoč pri polnočnici, ampak le za čas prepevanja, ker je bilo treba potem še kakšno uro in pol vztrajati v smrdljivi gužvi in se rokovati z vsemi versko blaznimi babami, ki so z zelenim strupom na kotičkih ustnic oprezale za grešniki.

Haha, poznam kar nekaj versko poblaznelih z izjemno velikim večvrednostnim kompleksom in od takih bežim. Babnice, ki imajo rezervirano vip ložo v raju. Huh. Precej huje kot deset jehovcev skupaj, ki oznanjajo skorajšnji konec (govorim o verstvih, s katerimi sem seznanjena, z raznimi Just do it! nimam še opravka). Jehovce lahko vsaj priščeniš med vhodna vrata. Verskoblaznih bab med polnočnico ne moreš. Zato preživljam sveti večer doma, ob kakšnem alkoholu. Novorojeni sin ne sitnari preveč zaradi tega. Jezus, namreč.

Zelo umestno vprašanje, ki bi si ga postavila na razgovoru za vstop v raj (saj ne vem, kaj je to, upam le, da tam ni pršic in preveč mrčesa in da je normalno ogrevano), bi bilo: ALI SI TI NATAŠA VERNA? In jaz bi rekla: JA SEVEDA. VERJAMEM V JEZUSA. In tam pristojni bi na to odvrnil: MA NEMOJ!

Zakaj?

Ker sem odličen primerek antivernice. Ne hodim k maši, preklinjam, šimfam čez Vatikan in njegove podanike, nisem popolnoma prepričana v božanskost Jezusa, od 10 zapovedi izpolnjujem bolj ali manj tiste, zaradi katerih greš lahko v zapor. Če jih ne izpolnjuješ.

Sem pa popolnoma prepričana, da je nekoč obstajal človek, ki so ga pribili na drevo, samo zato, ker je učil, da je treba imeti druge rad. No, mislim, da je drevo omenil Adams. Križ, drugače. Strašno fascinanten način kaznovanja.

Jezus mi je bil vedno všeč. Seveda upodobljen kot odrasel človek, ker je bil kot dojenček vedno malce predebel in rožnat. Zdel se mi je tak…roker. Drugačen.

Ko sem z odraščanjem pridobila na dojemanju estetike, se mi je zdel včasih preveč kičast. Sploh kakšne velike, otožne, kravjemodre oči so me odvračale. Nič kaj judovsko. Zaenkrat je na prvem mestu pri Jezusovih upodobitvah tipček iz Gibsonovega Pasijona. Hud. Res. Za pojest. Če ne bi bil tričetrt filma tako krvav kot tista vrsta šniclov, ki spravlja nas, vegetarijance, v depro.

V glavnem - čudno ali ne - že od malega se pogovarjam z Jezusom. Da to ni nič takega sem ugotovila, ko sem prebrala Don Camilla. Sem se pa hitro naučila, da je bolje, če to počnem v mislih. Ker… no, saj veste. Človek, ki se glasno pogovarja sam s sabo ne sodi več na lestvico pod oznako medium.

Jezus je do mene večinoma prijazen, duhovit, včasih pa tudi zarjovi. Ampak v skrajni situaciji. Največkrat debatirava zjutraj, ko pešačim v službo, za nazaj je že bolj kriza. Nekaj časa je bil užaljen, ker sem namesto pogovora z njim poslušala mp3. Zdelo se mu je, da so Arctic Monkeys slabo nadomestilo za boga. Ampak zdaj, ko imam polno glavo skrbi in zvrhan želodec tepcev, sva spet na frekvenci.

Trenutno me uči strpnosti in večkrat me opozori, da ubogim na duhu pa res ni treba dodatno najedat, ker imajo dovolj posla sami s sabo in svojimi fantomi. In naj za božjo voljo ne sodim pred. In naj se včasih ugriznem v jezik, zadiham, počakam in šele nato uporabim pravo kletvico. Kdor je bral Pullmana in His Dark Materials (tu se s Spoštovanim strinjava, da bi morali trilogijo uvesti kot domače branje v osnovni šoli) bi razumel, da imam Jezusa kot nekakšnega Pantalaimona. Ampak zdaj zvenim že preveč heretično, hehe.

Jaz in Jezus sva se zdavnaj odločila, da je ta naš svet lep. Da sicer živimo v hudem sranju, s stališča ekološke osveščenosti delamo samomor in da se koljemo med sabo samo zato, ker lahko. Ker zmoremo. Ampak, zmoremo pa tudi marsikaj več. Upam, da nisem zvenela osladno, ker bom sicer potisnila glavo v božično pečico.

Če ne drugega… se vidimo na Bložiču. Človek - to je bil oglas.

Bralci, oj bralci!

PONOVNO vljudno in od srca vabljeni jutri 9.11.2007 na mini festival »Odpiramo Podiramo in-formiramo«, v glavni dvorani Mladinskega kulturnega in socialnega centra v Kopru, kjer bo poleg vseh nastopajočih tudi ponovna otvoritev potujoče fotografske razstave ob zaključku projekta Validation of mentoring. Naslov razstave je v naslovu tega zapisa.

Zadeva štarta ob 17h, ko bom nekaj odkokodakala, po meni pa sledijo bolj zabavne stvari…in se nadaljujejo še v soboto.

Verjetno bo Barko še kakšno rekel…

Fotografije: Incognito design